Metallica. Metallica. "Greš na Metallico?", je bilo eno najpogostejših vprašanj med mladimi. Pri strastnih privržencih težkometalne skupine o tem ni bilo dvoma.
Že parkiranje okoli Centralnega štadiona za Bežigradom je bilo podobno loteriji, tako da smo tisti, ki smo prišli nekoliko kasneje, morali pustiti vozila dlje. Zelenice, pločniki in kolesarske steze so bili polni avtomobilov različnih registrskih tablic, tudi iz sosednjih držav. Ker se je večini obiskovalcev dan začel že zelo zgodaj, sonce pa je pripekalo, so se mnogi hladili s pijačami iz okoliških trgovin in gostiln, čemur je kmalu sledilo zalivanje živih mej in zidov v okolici štadiona.
Tisti, ki so prišli v Ljubljano od drugod so se bali, da prostora dogodka ne bodo našli, skrbi so verjetno kaj kmalu odgnali, kajti že zgodaj popoldne so se začele proti štadionu valiti trume uniformirancev v črnih majicah z napiskom Metallica. Kopije so podjetniki prodajali že v okolici prizorišča, notri pa pristno izvirno ponudbo reklamnih izdelkov nastopajočih skupin. Glede na pričakovano množico obiskovalcev je tudi notranje ministrstvo poslalo svoje predstavnike, tudi tiste s psi in na konjih.
Večina obiskovalcev, bilo jih je nekaj več kot 20.000, je bila seveda oblečena v omenjena temna oblačila, jaz pa sem si za provokacijo nadel strupeno rumeno majico z napisom "Nevermind the bollocks here's Sex Pistols" in zbujal splošno pozornost. No, opažen sem bil tudi zaradi let, kajti le malo starcev, kot sem jaz je prišlo na koncert, poleg seveda nastopajoče Metallice, katere člani so moje starosti. Res je, da je bilo še nekaj priletnih obiskovalcev, ampak tisti so bili res stari, tako rekoč živi mrtveci, zombiji. Je že tako, da smo mi, ki smo odraščali ob punku, za prihajajoče generacije postali stari prdci. Med poslušalci sta bila tudi dva enojajčna dvojčka, ki sta gotovo že koga zmedla, misleč, da je popil preveč piva. S pijačo je bilo tako, da so imeli največ prodajnih mest tisti, ki prodajajo zeleno tuje pivo - tam ni bilo večje gneče - ter nekaj točilnih pultov, kjer so točili pivo ljubljanske pivovarne, ki je imela seveda premalo osebja za strežbo. Ko bi vi videli tiste žejne obraze!
Po določeni količini piva in headbenganju na težki metal je sledilo nujno odtakanje. Tako se je gneča pred točilnimi pulti počasi spremenila v gnečo pred stranišči.
Obiskovalci so bili večinoma zelo mladi, neakteri so morali s seboj vzeti še starše, ali pa so jim bili otroci izgovor, da so lahko šli na koncert. Kakor koli že, pohvalno je, da so starši videli najbolj peklensko metalsko skupino na svetu in ugotovili, da navsezadnje le niso tako strašni in nevarni padli angeli, kot se predstavljajo v javnosti.
(Pred)skupine Skytower, Mercyful Fate in Monster Magnet so si sledile po daljših presledkihm naperost se je stopnjevala. Odmori so bili primerni za osvežitev, ali za opazovanje mimoidočih osebkov.
Ker seveda vsi niso mogli na Metallico, je ona prišla k mnogim domov. Udarni zvoki heavymetala so se slišali do ljubljanskih Novih Fužin. Sicer pa je bilo na koncertu kar nekaj mobitelovcev, ki so se javljali mamicam in očkom ali pa prijateljem, ki jih tam ni bilo. Nekateri obiskovalci so dogodek prenašali kar po mobitelu.
Najglasnejših pri pripovedovanju o dogodku bo gotovo tistih deset ali dvajset, ki so omagali že prej in na nastop najbolj hrupne skupine na svetu preprosto prespali.
Člani Metallice so igrali slabi dve uri in pol, z njimi pa je pel skorajda ves štadion. Tisti, ki so prišli zaradi njihovih predelav klasičnih rockovskih skladb, so gotovo ostali razočarani, pravi privrženci pa so bili potešeni, tako po zvočni kot po vizualni plati, saj je igre barvnih reflektorjev občasno popestril pravi ognjemet.